CMV v nosečnosti

Citomegalovirus (CMV), opazovan med nosečnostjo, povzroča to vrsto motenj, kot je citomegalija. Virus spada v isto družino kot virus herpesa. Ko jih enkrat okuži, oseba ostane nosilec življenja. Stopnje poslabšanja se nadomestijo z stopnjami remisije, vendar se prihaja do popolnega okrevanja.

Vdor CMV okužbe v žensko telo med nosečnostjo se lahko pojavi samo v stiku z bolnikom, čigar citomegalovirus je v akutni fazi. V tem primeru so poti prenosa patogena lahko naslednje:

Kakšna je nevarnost CMV pri nosečnicah?

Največja nevarnost tega virusa med nosečnostjo je za plod. Torej, če se za kratko obdobje okužite z nosečnico, se lahko razvije spontani splav. Poleg tega je otrok pogosto opazil kršitev intrauterinega razvoja, ki se lahko izrazi v nastanku malformacij in deformacij.

V primerih, ko se okužba zgodi kasneje, lahko pride do zapletov, kot so polihidramnios, prezgodnji porod in pogosto otroci rojeni s prirojeno citomegalijo.

Kako se CMV med nosečnostjo manifestira?

Zaradi simptomov CMV v nosečnosti je malo, v večini primerov je diagnoza takšne kršitve zelo težka. Biti v latentni obliki se virus sploh ne manifestira, medtem ko se lahko še zmeraj zmede z drugo boleznijo. Ena izmed manifestacij motnje je tako imenovani mononukleozni podobni sindrom. Zanj je značilna visoka telesna temperatura, glavobol, slabo počutje. Razvija 20-60 dni po okužbi. Ves ta čas je ženska nosilec. Nosilec zdravila CMV v nosečnosti ni nič več kot prisotnost povzročitelja v telesu ženske v latentni obliki. Trajanje tega sindroma je lahko do 6 tednov. To je morda edina razlika med CMV in banalnim ARVI.

Kako se diagnosticiranje bolezni izvaja?

Če sumite na CMV v nosečnosti, je predpisana analiza. To je celovit pregled za okužbo s TORCH. Ta študija tudi razkriva prisotnost v telesu okužb, kot so toksoplazmoza, rdečkica, virus herpesa.

Sama študija se izvaja z metodo verižne reakcije s polimerazo in s pomočjo seroloških študij krvnega seruma.

Kako se zdravi z CMV?

Zdravljenje CMV med nosečnostjo se izvaja med reaktivacijo virusa, t.j. v fazi poslabšanja. Namen takšnih terapevtskih ukrepov je odpraviti simptome motnje in prenos virusa v neaktivno stanje.

Za izvajanje zgoraj opisanih ukrepov so predpisani imunomodulatorni zdravili, vitaminski kompleksi, ki so namenjeni krepitvi zaščitnih lastnosti oslabljenega organizma.