Glivične okužbe ali mikoza so bolezni, ki jih povzročajo parazitske glive. Razlikovati površinske mikoške (poraz zunanje kože, nohti, sluznice) in globoko (s porazom notranjih organov, se pojavljajo veliko manj pogosto).
Patogeni glivičnih okužb
- Kandidoza. Znana tudi pod imenom "drozg". To je posledica kvasovke glive Candida in najpogosteje vpliva na sluznico spolnih organov in ustne votline.
- Dermatofitoza. Gljivična kožna okužba, ki jo povzročajo glivice Trichophyton in Microsporum. Najpogosteje vpliva na prste, kožo dlani in stopal, pa tudi na lasišče.
- Onihomikoza. Nega bolezen, ki jo povzročajo tudi glive iz skupine dermatofitov.
Poleg teh najpogostejših glivičnih okužb glive povzročajo:
- pestro ( pikantno ) in črni lišaj;
- sporotrihoza (predvsem s poškodbo podkožnega tkiva);
- črne in bele piedre (glivične bolezni, ki prizadenejo dlačice na dlani).
Diagnoza in zdravljenje kandidiaze
Porazi glive rodu Candida je najpogostejši med vsemi glivicnimi okužbami. Kadar je poškodbe genitalnih organov značilna zaradi prisotnosti sirastega izcedka, bele plošče in hudega srbenja. Ko je prizadeta oralna sluznica, je srbenje manj pogosto, vendar je značilna tudi gosta bela obloga, oteklina in občutek suhega v ustih. Običajno je ta glivična okužba v ustih lokalizirana na notranji strani obraza in v jeziku, v zapostavljenih primerih pa se lahko zmanjša, kar vpliva na tonule in grlo.
Kandidiaza običajno uporablja flukonazol (diflukan) in ketokonazol (nizoral, mikozorec) v tabletah. Kot lokalno sredstvo, za izpiranje ust ali brizganje uporabljamo šibke raztopine kalijevega permanganata, furacilina, borove kisline, klorofilipta. Od rastlinskih zdravil se najpogosteje uporabljajo odlomki hrastovega lubja, kalendule in šentjanževke.
Diagnoza in zdravljenje glivičnih okužb kože
Eden od najbolj značilnih simptomov glivične škode so kožni izpuščaji in srbenje. Ker lahko takšni simptomi kažejo nekatere druge bolezni (na primer alergije), se lahko pojav oblistka izpuščaja razlikuje glede na vrsto glive, zato je za natančno diagnozo potrebno narediti posebno analizo za glivično okužbo. V ta namen se iz prizadetega območja kože vzame strganje, ki ga nato preučujemo v laboratoriju. V tem primeru naj se površina kože, iz katere se bo izvedla analiza, ne sme zdraviti z antimikotičnimi in drugimi močnimi zunanjimi sredstvi najmanj 7 dni.
Za zdravljenje takšnih okužb se najprej uporabljajo zunanji preparati v obliki posebnih mazil, gelov in laka za nohte (v primeru prizadetosti nohtne plošče).
Praviloma se pripravljajo na podlagi:
- terbinafin (Lamisil, Atifin, Exeter);
- ketokonazol (Dermazol, Nizoral);
- naftifin (eksoderil).
Za oralno uporabo so najpogosteje predpisane protiglivične učinkovine na osnovi terbinafina.